Dekliške spalnice

Tukaj spijo drznvraanovke. Sobe so urejene in okrašene v modri barvi.

Anette je pritekla v sobo in se vrgla na svojo posteljo. Takoj je izpod plašča potegnila knjigo in jo razburjeno začela brati. Prvi del, kjer je bila opisana preizkušnja z zmajevko, je preskočila. Prišla je do ugotavljanja namiga iz jajca. Pisatelj je o tem povedal le, da ga je on odprl pod vodo in nič več. To se ji je zdelo zelo čudno. Morda voda ublaži krike iz jajca in se da razbrati kaj je namig? Poskusiti ni greh, zato je vstala in iz zaboja izbrskala zlato jajce. Potem je stekla po stopnicah navzdol in iz Drznvraana.

Vrnila se je v sobo in izpod odeje potegnila knjigo. Odprla jo je na strani, kjer je prej končala in nadaljevala z branjem. Prišla je do tega, kako je pisatelj opravljal nalogo. Baje se je potopil v Črno jezero. Takrat se ji je posvetilo. Očitno v jezeru živijo neka bitja, ki ji bodo vzela nekaj, kar bo morala najti v eni uri. No, to nebo težko. Potem pa ji je kapnilo še nekaj. Kako držati sapo pod vodo za eno uro?! Listala je naprej. Nek del poglavja je pravil:

Za to nalogo smo tekmovalci uporabili naslednje:
Škržnjavo travo
Skafandrski urok
Spremenitev oblike

Zaprla je knjigo in skočila pokonci. Hotela je že steči v knjižnico, ko je šla mimo okna in zagledala Astronomski stolp. Točno, še vse tisto bo treba počistiti! Če tega ne bo opravila, jo bo Drew odrla! Zavzdihnila je in hotela pospraviti knjigo, pa se je spomnila nečesa. To dejanje bi bilo sicer nadvse plemenito, prav nič njej podobno, toda vseeno ga bo storila. Spustila se je v dnevno sobo. Prepričala se je, da nihče ne gleda in se odplazila po fantovskem stopnišču navzgor. Poiskala je Nathanielovo sobo, ki je bila prazna. Malce je pobrskala in našla nekaj zvezkov na prvi postelji, podpisanih z njegovim imenom. Pod odejo mu je stlačila knjigo in odhitela nazaj v dnevno sobo.

Vanessa se je z debelo knjigo privlekla v sobo. Knjigo je položila na posteljo in jo s še večjo vnemo začela brati od tam kjer je v knjižnici končala. Ko je minilo že kar nekaj časa je knjigo pospravila in kar naenkrat ugotovila, da je postala zaspana. Glasno je zazehala in se vlegla v posteljo. Pokrila se je z debelimi odejami in se potopila v globok spanec. Zjutraj se je prebudila, pa vendar je bila še malo zaspana in je še malo poležavala res se ji ni ljubilo vstati. Ko se je končno odločila vstati, se je preoblekla v najljubše kavbojke in preprosto svetlo modro majico ki jo je imela najrajši čeprav ni bila pretirano lepa. Še enkrat je glasno zazehala se nasmehnila sama sebi in odšla iz sobe.

Daniela se je vrgla na posteljo in razmišljala kaj naj počne. Spomnila se je,da bi morala končno začeti svoj esej o volkodlakih in ko je premetala vse knjige,ki jih je imela in obupano prebrskala še dno svojega kovčka je globoko vzdihnila in se odpravila v knjižnico.

Helena je sedela na postelji in brala knjigo, toda kmalu se jo je naveličala in odložila jo je na nočno omarico. Zavzdihnila je in se vprašala kaj naj počne. Mogoče bi lahko šla v knjižnico, ampak odločila se je, da ima branja že čez glavo.Ura še ni bila sedem in razmišljala je, da bi se pred večerjo malo sprehodila po parku.Odločila se je, da bo storila tako in vzela je plašč. Hitro se je oblekla potem pa se odpravila iz spalnic proti dnevni sobi in se veselila svežega zraka.

Cecilia je vstopila v dekliško sobo Drzarvana. Čim preje se je želela spočiti.
Neko prijazno dekle ji je pokazalo njeno novo posteljo z baldahimom, ter ji pomagalo odložiti kovček. Razpakirala bom pozneje si je mislila in se ulegla na posteljo. Posteljina je bila modre barve in stene so bile okrašene z orli. Vzmetnice so bile mehke, dišale pa so po vaniliji. Bile so malce prašne, ampak to Cecilie ni motilo. Počutila se je odlično. Zraven nje je imela posteljo Colette, ki je trenutno ni bilo v sobi. Zaprla je oči in začela premišljevati o letu, ki se bo šele zgodilo. Kasneje bi mogoče lahko odšla v park in se malo razgibala, si je mislila. In zopet zaprla oči. Ura je bila 4. Odšla je v dnevno sobo.

Collette si je takoj ogledala sobo in se vrgla na svojo posteljo zraven Cecilije.
Poskusila se je pogovarjati s Cecilijo ni pa ji uspelo, ker je ona spala. Hotela je razpakirati stvari, ko se je spomnila, da je ura šele 3.Odločila se je da bo pisala dnevnik, potem pa odšla v park. Ob 4-ih je Collette prišla iz parka in odšla v dnevno sobo. Tam je srečala Cecilio, ki je sedela za mizo.
Collette je iz torbe vzela knjigo o čarobnih napojih in se s Cecilio skupaj učila.

Pauline je stopicljala po hodniku in mimogrede povedala rešitev na uganko, ki ji je bila zastavljene pred vrati Drznvraanovskega doma. Vstopila je v Dnevno sobo in se hitro, brez da bi trznila, zagledana predse povzpela v dekliške sobe. Tam sta bili dvojčici Collette in Cecilia, s katerima ni še nikoli govorila, a ju je že večkrat videla. " Živjo dekleti," ju je pozdravila medtem, ko se je sprehodila mimo njunih postelj, da bi prišla do svoje - ob oknu. Odložila je nekaj knjig in zvezkov na predalnik in se vsedla na posteljo. "Od kje pa sta?" je vprašala, tisto drugo, ki ni spala. "Si ti Cecilia. Ali Collette. Oprosti nisem popolnoma prepričana. Čeprav sta si popolnoma različni, še nikoki nisem govorila z vama in ne vem natančno katera je katera," je rekla in se ji dobrodušno nasmehnila.

Cecilia je odprla oči in zagledala dekle. Pretegnila se je ter jo pozdravila. Dekle je nekaj govorilo kje sta, ste? " Kaj si rekla? Je nerazločno bleknila Cecilia. " Mislim oprosti. Jaz sem Cecilia in to je Collette sem vaju zmotila? " Je vprašala in se preoblekla v Drzarvansko uniformo. Cecilia je videla, da je Collette pisala dnevnik, zato ji je v uho zašepetala " Tetty pospravi prosim dnevnik, kaj pa če ti ga vzame?" Nasmehnila se je Pulini in ji rekla " Živjo! Saj si prej spraševala od kje sva kajne? Midve živiva v Angliji v na naši veliki posesti imenovani palača Haley. Pa ti kje živiš?" Je rekla in se usedla zraven Collette. Začela ji je plesti kitke, saj ji je to počela zelo pogosto. Collette je imela tako lep obraz. Skoraj vse frizure so ji pristajale, zato ji je Cecilia posodto pletla kitke ali pa delala čop.

"Ne nisi naju zmotila" je rekla Collette. Jaz sem Collette in to je moja sestra Cecilia. Sva dvojčici ločijo pa naju po tem, da imam jaz na desni roki brazgotino, ker sem v vrtcu za čarovnike narobe izgovorila nek urok. Imava pa tudi čisto drugačen stil oblačenja Cecilia ima hipijevski stil jaz pa bolj elegantnega. Tudi Collette zanima "kje živiš ti"

"Ja res je, ampak obe se učiva kake 3 ure na dan. Sva močni piflarki, da nebo pomote. V katerem letniku si in kje živiš?"

Pauline je gledala dekle, ki se je prebujalo, medtem ko je sama vzravnano sedela na postelji. Ko ju je natančneje pogledala si res nista bili preveč različni. Bili sta prav ljubki. Elegantna Collette in hipijevska Cecilia. Vseč sta ji bili njuni imeni. C & C torej, se je nasmehnila sama sebi. "Hm, torej ti ... si Collette," je rekla in pogledala dekle ki je sedelo na postelji. "Ti ... Pa moraš biti Cecilia," se ji je prijazno nasmehnila. Dekleti sta prikimali, kar ni pravzaprav nič pomenilo, saj sta prikimali istočasno, in Pauline ni vedela ali je povedala prav. Vse tri so se zasmejale. "No, jaz sem pa Pauline. Pauline Hendson." se jima je predstavila in se zagledala v Collettine iskrive oči. "Tudi sama sem z otoka. Kakor vidve. Jaz prihajam iz Walesa. ((opis moje hiše lahko prebereta v Domovi učiteljev in učencev. Jaz sem vajinega že.)) Imata še kaj bratov in sester? Kaj še delata, razen piflanja?" je vprašala in nasmejale so se do solza.

"No jaz osebno zelo rada jaham. Doma imamo 5 konj. Drugače pa pojeva opero." Najina mama je operna pevka" Sta rekli obe naenkrat. Zečele so se smejati. " Imava še eno sestro ime ji je Coleandra kličemo pa jo Colly. Prva tako mene kličejo Ceccy in Colletto kličejo Tetty. Colly je stara 5 let. Vse tri se zelo rade učimo in pojemo. Naj ti pokažem sliko naše hiše? " Ceccy ji je podala sliko hiše in spredaj cela družina. " Si tudi ti hodila v čarovniški vrtec?" Jo je vprašala.

Daniela se je s kupom knjig v naročju zakadila v spalnico. Tam so sedela že tri druga dekleta in od presenečenja je poskočila, da so se ji vse knjige raztresle po tleh. Temnordeče je zardela in začela hitro pobirati raztresene liste in zvitke. "Ojej, oprostite. Res mi je žal, nisem hotela kar vdreti," je zamrmrala in odložila knjige na svojo posteljo. Potem se je usedla na posteljo in globoko vzdihnila. Včasih si je želela samo oditi stran in pustiti svet za sabo. Odprla je knjigo, vendar ni bila dovolj zbrana za branje, zato je samo obležala pred odprto knjigo in se zatopila v misli.

Ko je v sobo vstopilo neznano dekle in so se ji knjige stresle po tleh je Pauline hitro prišla in ji priskočila na pomoč. Na žalost je bila prepzna saj je Daniela pobrala že vse knjige. Usedla se je nazaj na posteljo. "Nič se ne opravičuj. Vsakemu se zgodi. Midve s Cecilio sva se nedavno zaleteli na sredi hodnika v prvem nadstropju. Pred vsemi. Še najmanj pa se opravičuj ker si prišla v sobo. Saj to je vendarle tudi tvoja soba." je rekla in se lahkotno ter tiho zasmejala. Dekle je bilo starejše od njih. Verjetno tretji ali četrti letnik. Bila je zelo lepa. Lase je imela skodrane kot v 40-ih, mogoče 50-ih, kar je bilo Pauline všeč, saj je imela tudi sama zelo podoben stil. Nosila je tudi rožasto obleko - rožaste obleke Pauline obožuje. "Te lahko vprašam za ime?" je še rekla preden se ji je porodila misel, da ima na Hogwartsu vse več prijateljev.

"Hm, se nam pridružiš pri klepetu? Moje ime je Cecilia in to je moja sestra Collette. Razlikujeva se po oblačenju, jaz hipijevski stil ona je elegantna!" je rekla in jo povabila v družbo.

Ko so jo dekleta ogovorila se je Daniela zdrznila in zmedeno dvignila glavo. Ko je videla, da niso prav nič jezna nanjo se je sprostila in se nasmehnila. "Sem Daniela Isabelle Dormiens, tretji letnik," se je predstavila. Potem pa se obrnila še k dvojčicama, ki sta se po stilu resnično precej razlikovali. "Cecilia in Collette? Lepi imeni. Sta Francozinji? Jaz sem namreč do osmega leta živela v Franciji," se je nasmehnila. Obrnila se je k dekletu, ki jo je prej vprašalo po imenu. "Kako je pa tebi ime?" jo je vprašala. Potem pa s knjigo v naročju sedla na stranico postelje.

Nasmehnila se je. dekle je bilo resnično prijetno. "Jaz sem Pauline. Zanimivo. Vse tri ste Francozinje!" je rekla, kot da bi pravkar odkrila novo zemeljsko ploščo. Bilo je smešno. "Lepo, da smo se spoznale. Kje pa živiš sedaj?"

((Jaz se pravzaprav ne čudim. Očitno je zadnje čase moderno biti francoz, nihče pa ne bi šel na Beauxbatons. Daniela, dobrodošla nazaj - fino pišeš.))

(( Hahahahaha, imaš prov. Samo jst bom ostala kar tukej, mislim, da večina ostalih tut. Ker je zaaakooon!!! ))

Tudi Daniela se je zasmejala. "Sedaj živim v Angliji, nekje na podeželju. Moj oče je astronom in prisega na čist zrak in jasno nebo. Živimo takorekoč v observatoriju in imamo ogromno knjižnico. Starša sta bila vedno nora na knjige," je zavzdihnila. "Ko pridem med počitnicami domov je resnično grozno, ko se hočem naspati pa moram poslušati navdušene vzklike staršev: "Oh, Dan, moraš videti kako se Jupiter lepo sveti!" Včasih je nevzdržno. Ko sem bila manjša sem se včasih zaklenila v knjižnico in prespala kar tam," zavila je z očmi potem pa se je zahihitala. "Ampak vseeno sta čisto v redu starša. V Franciji pa smo živeli bolj na severu. Bilo je že bližje Parizu zato se je oče nenehno pritoževal čez onesnažen zrak. Brata sta pa tako in tako takrat že študirala v tujini. Potem smo se pa preselili sem, da bi se lahko šolala še jaz," je še povedala.

((o, hvala ))

Medtem, ko je Daniela pripovedovala o njenem domu, se je Pauline smejala do solz. Še napol v smehu ji je odvrnila: "Ja, poznam to! pri nas imamo dva zgodovinarja, in tudi mene včasih posiljujeta z vsemi različnimi dejstvi." Potem je sledilo nkaj trenutkov tišine, nato pa so vse spet padle v smeh. "Včasih jih moram poslušati cele dneve, kako se prepirata, saj mami trdi drugače, oče pa ima postavljeno popolnoma drugačno teorijo." je še dodala. Res je bilo zabavno popoldne in Pauline je imela vse več prijateljev.

"Kakšna sreča, da sm lahko šla na Bradavičarko," se je zasmejala Daniela, "Če bi ostala doma bi se mi najbrž že zmešalo, ko moram poslušati prepire o tem, katera zvezda je bolj oddaljena in čez koliko let bo sonce ugasnilo in kakšen bo konec vesolja. In potem prideta k meni: Dan, ti povej, da je teorija o velikem poku popolna neumnost! Kolikokrat naj še povem tvojemu očetu, da je to povsem neutemeljeno!? Mislim, kakšno krčenje vesolja neki..! Včasih postane resnično naporno. Mogoče se sliši nesramno, ampak včasih se obnašata kot prvošolčka," se je zahihitala. V pogovoru je zares uživala in opažala, da so drznvraanska dekleta resnično prijazna. Potem se je obrnila k Pauline: "Kateri letnik pa si? Mogoče imava kdaj predavanja ob isti uri." Pomislila je, da bi bilo resnično zabavno imeti družbo pri nekaterih puščobnih urah prežvekovanja različnih datumov in letnic čarovniške zgodovine.